Vprašanja in odgovori

Kaj je speciesizem?

Speciesizem je ideologija, ki obravnava življenja in interese živali kot manjvredne in nevredne spoštovanja preprosto zato, ker pripadajo drugi vrsti. Speciesizem je lahko razumljen kot pojem soroden rasizmu in seksizmu; speciesizem teži k izključevanju živali iz moralne skupnosti.

In kaj je protispeciesizem?

Protispeciesizem je preprosto nasprotovanje temu, da se dejstvo biološke vrste uporabi kot argument za nespoštovanje interesov in življenja bitij, ki tej vrsti pripadajo.

Kaj je enakopravnost živali?

Ljudje, delfini, kenguruji, šimpanzi, zajci, ribe, miši, prašiči, golobi, psi, morski konjički, veverice … smo zavedajoča se bitja, ki bivamo na istem planetu. Izhajajoč iz zmožnosti občutenja užitka in bolečine so naša življenja lahko bodisi dobra bodisi slaba. Kar občutimo med našim bivanjem, je za nas pomembno in iz tega izhaja naš interes za to, da je tisto kar občutimo prijetno. Zato vsi stremimo k temu, da bi živeli kar se da dolgo in izpolnjujoče življenje ter se skušamo izogniti trpljenju in nasilju.

Etika pomeni upoštevati realnosti, ki segajo preko videza. Osnovana je na tem, da se interese vseh posameznic_lov meri z enakimi merili, brez diskriminacij, osnovanih na arbitrarnih kriterijih kot so: starost, rasa, spol vrsta, inteligenca, lepota, moč, družbeni položaj in drugo.

Če na primer neko bitje trpi, ni moralnega ugovora, po katerem se nam ni treba ozirati na njegovo trpljenje. Ne glede na vrsto zavedajočih se bitij princip enakosti zahteva, da je trpljenje pripoznano na enak način, kot bi bilo trpljenje katerega koli čutečega bitja.

Če torej človek z močjo X udari konja, bo le-ta čutil le malo bolečine, ker ima dovolj debelo kožo, da udarca ne bo močno čutil. Toda če nekdo z močjo X udari dojenčka, bo dojenček zakričal od bolečine, ker je njegova koža bolj občutljiva. V tem primeru je torej huje, če udarimo dojenčka, kot če z isto močjo udarimo konja, četudi sta obe klofuti enako močni. Ker je za dojenčka klofuta bolj nasilna in bolj boleča, je torej treba razmeti, da je bolj nepravična kot enako močan udarec konju. Nasprotno pa na žalost obstajajo tudi načini, da konja udarimo tako (npr. s težko palico), da mu povzročimo tolikšno bolečino, kot jo klofuta prizadene dojenčku. Princip enakovredne obravnave interesov implicira, da je udariti konja na takšen način enako nepravično, kot klofutniti dojenčka. (Prim. Peter Singer)

Zahteva po enakopravnosti živali predpostavlja razširitev moralne skupnosti z vključitvijo vseh zavedajočih se bitij in upoštevanjem njihovih interesov.

Pojem enakopravnosti živali lahko razumemo tudi kot pripoznanje tega, da vse živali posedujemo inherentno vrednost, ter da jo posedujemo enakovredno. Inherentna vrednost je vrojena vrednost posameznic_kov in je neodvisna od koristi, ki bi jo lahko predstavljala drugim posameznicam_kom. Posledično nas načelo pravičnosti zavezuje k temu, da vsa zavedajoča se bitja obravnavamo na način, ki upošteva njihovo inherentno vrednost. Posledici navedenega sta med drugim, da je obravnavanje posameznic_kov kot zgolj sredstev za doseganje določenih ciljev nedopustno ter da je potrebno nuditi pomoč vsaki_emu posameznici_ku, ki je podvržen_a trpljenju.

Ali to pomeni, da je življenje muhe enakovredno življenju človeka?

Večina antispeciesističnih filozofov (Peter Singer, Tom Regan, Stephen Clark, Paola Cavalieri, Martha Nussbaum itd.) pravi, da je v določenih okoliščinah sprejemljivo izbrati človeško življenje napram življenju živali, če to naredimo iz razlogov, ki niso speciesistični.

Predstavljajte si, da zagori hiša in v enem stanovanju se nahaja zelo stara gospa, v drugem pa majhen deček. Moški gasilec lahko reši le enega izmed njiju. Če reši majhnega dečka, to najverjetneje ne pomeni, da je seksist, ker je rešil nekoga svojega spola. Verjetneje je, da je gasilec želel rešiti otroka, ker je starka že preživela dolgo življenje, medtem ko ima deček pred seboj verjetno še veliko let in bi s tem, ko bi izgubil življenje, izgubil veliko več kot stara gospa. To dejanje torej ne bi bilo na noben način seksistično.

Po tem zgledu bi lahko navedli tudi primer, v katerem se moramo odločiti ali bomo rešili človeka ali miš in lahko bi rešili človeka, ker je človekovo življenje približno petdesetkrat daljše od življenja miši (ki živi približno dve leti) in ima torej človek mnogo več izgubiti kot miš. Ta odločitev bi ne bila speciesistična, kajti tako kot v prejšnjem primeru kriterij odločitve ni bila vrsta, temveč preprosto število let, ki jih je posameznik še imel pred seboj.

Uporabiti je mogoče tudi druge nespeciesistične kriterije, kot na primer bogastvo potencialnih subjektivnih doživetij vsake_ga od posameznic_kov.

Če privzamemo, da bomo v izbiri med človekom in mišjo rešili človeka, mar to ne pomeni, da imamo pravico ubijati živali in jih izkoriščati za potrebe znanstvenih poskusov?

Starši, ki bi se znašli v situaciji v kateri bi morali rešiti bodisi lastnega otroka bodisi tujega, bi se bržkone odločili za svojega. A samo dejstvo, da bi dali prednost lastnemu otroku jim še ne podeljuje pravice, da bi ubijali ali zlorabljali otroke ljudi, ki jih ne poznajo.

Podobno kot odločitev, da bi v primeru požara raje rešili človeško kakor pasje življenje, ne pomeni, da lahko uporabljamo živali kot 'biološki material' v znanstvenih raziskavah.

Nadalje obstaja velika razlika med situacijo, v kateri se moramo odločiti med posameznicama_koma, ki sta se znašli_a v smrtni nevarnosti, v kateri lahko po naši zaslugi preživi le ena_eden, ter med situacijo, v kateri namerno vršimo nasilje nad bitjem, ki se ne more braniti. Slednje je dober primer zakona močnejšega, ki je prav zaradi tega tudi nemoralen. Poleg tega je v tem primeru zavedajoče se bitje uporabljeno zgolj kot sredstvo za doseganje nekega cilja, ne da bi ob tem upoštevala njegovo lastno vrednost.

Mar to pomeni, da bi morale živali imeti iste pravice kot ljudje?

Mnoge države poznajo pravico do splava. In čeprav je ta pravica dodeljena zgolj osebam ženskega biološkega spol, ne moremo trditi, da je tovrsten zakon seksističen. Gre preprosto za to, da bi bila pravica do splava za osebe moškega biološkega spola popolnoma nesmiselna. Podobno lahko rečemo za slona_ico, ki bi mu/ji bila omogočena pravica do študija ali za predstavnike_ce veveric, ki bi jim bila dodeljena volilna pravica. Pravo upoštevanje živali pomeni preprosto to, da moramo spoštovati njihovo pravico do življenja, zahtevati da se jih ne izpostavlja mučenju in tako omogočiti, da se njihovi interesi v naši družbi upoštevajo.

Ločeno od priznavanja pravnega statusa živalim, bi lahko definirali nove oblike kaznivih dejanj, kar bi omogočilo prepoved praks, ki škodujejo živalim in ne upoštevajo njihovega interesa do življenja. Smotrno bi bilo poznati delovno mesto tožilca, ki bi se ukvarjal z vprašanjem živali in s tem omogočil, da bi se tovrstna dejanja kriminaliziralo, storilce pa kaznovalo.

Kakšne so dejanske posledice doslednega upoštevanja interesov živali?

Dosledno upoštevanje interesov živali pomeni prenehanje izkoriščanja le-teh za potrebe naših lastnih želja in pojmovanja živali kot sredstev. Njihovih želja ne smemo puščati vnemar zgolj zato, ker pripadajo drugi vrsti, temveč jih moramo upoštevati enakovredno človeškim.

Dosledno upoštevanje interesov živali ima za posledico prepoved najrazličnejših praks, ki služijo zabavi (lov, bikoborba, cirkusi z živalmi, živalski vrtovi ...), so plod prehranske industrije (živinoreja, klavnice, ribolov ...) ali se vršijo za potrebe znanosti (poskusi na živalih ...).

Toda pomembno je poudariti, da je speciesistična praksa, ki zahteva največ žrtev, uživanje živil živalskih sestavin. Zgolj zaradi prehrambene industrije na svetu vsako leto umre 64 milijard kopenskih živali ter približno 1000 milijard morskih živali, ki umrejo v ribiških mrežah, zaradi česar lahko, če denimo upoštevamo zgolj kriterij števila smrti, zatrdimo, da so ribe tiste, ki se jim zaradi speciesizma godijo najhujše krivice. 99,9 % smrti živali je posledica neveganske prehrane.

Za primerjavo: krznarska industrija je odgovorna za smrt 60 milijonov živali na leto (kar je enako le 0,0057 % živali, ubitih za prehranske namene), medtem ko v poskusih na živalih letno umre 300 milijonov zavedajočih se bitij (kar je enako 0,028 % živali, ubitih za hrano).

Boj proti speciesizmu torej upošteva interese vseh zavedajočih se bitij in pri tem zahteva prepoved najrazličnejših praks, med katerimi je, vsaj po številu žrtev, najbolj krvavo izkoriščanje živali za prehranske potrebe.

Vas zanima še kaj?

Če je temu tako, lahko obiščete spletno stran: http://www.animal-rights.com/.