Naše zahteve

Ločnica med različnimi vrstami ni in ne more biti moralna: naša družba se mora zatorej razviti tako, da bo v moralno skupnost vključila tudi živali. Spodaj navajamo predloge, ki težijo k uresničitvi tega cilja.

Nov pravni status – odprava institucije živali kot lastnine

Etologija dokazuje, da imajo živali čustva in da so individualna bitja. Kljub temu pa jih je mogoče zato, ker imajo status lastnine, kupiti in prodajati kot da bi bile dobrine ali produkti, obenem pa banalni interesi lastnika veljajo za pomembnejše od temeljnih interesov živali, ki je v očeh lastnika (njegova) lastnina. To stanje je nepravično: živali niso objekti in ne bi jih smeli obravnavati kot lastnino.

Abstraktne in umetno ustvarjene entitete kot so denimo podjetja lahko imajo status pravne osebe, medtem ko živali, čuteča bitja z interesi, željami in edinstvenimi osebnostmi ne uživajo tega statusa. Korak naprej je na tej točki nujno potreben.

Poleg tega pa bi morali interese živali pred zakonom predstavljati skupine za zaščito živali ter pravni zastopniki, specializirani za vprašanja živali ali pa skrbniki, ki niso njihovi lastniki.

Parlamente in sodišča spodbujamo, da ustvarijo in tudi uveljavljajo nov pravni status živali, po katerem te ne bodo več obravnavane kot lastnina in se jih bo prepoznavalo kot čuteča bitja, katerih interese je treba zakonsko zaščititi.

Širjenje sočutja in spoštovanja živali skozi izobraževanje – ozaveščanje o speciesizmu

Številne države že delajo odločne korake k izkoreninjenju seksizma in rasizma in enako je potrebno narediti tudi v primeru speciesizma. V času ekološke krize, v kateri smo se znašli je še tolikanj bolj pomembno, da javnost spozna, da si ljudje planet delimo tudi z drugimi prebivalkami_ci, ki so prav tako zmožne_i čustvovanja in si zaslužijo spoštovanje. Temeljno moralno pravilo na katerem bi morale biti zgrajene vse družbe je, da ne smemo povzročati nasilja drugim bitjem le zato, ker so drugačna. V kolikor bi v šolah otroke učili, da morajo spoštovati življenja živali, bi otroke preprosto pripravljali na udejanjanje te ideje v praksi.

Zahtevamo vpeljavo globalnih izobraževalnih kampanj proti speciesizmu, da bi med vsemi pripadnicami_ki sodobnih družb vzbudile_i zavedanje o nujnosti spoštovanja življenj živali. V sklopu tega prosimo izobraževalne ustanove in odgovorne institucije, da v vzgojno-izobraževalne programe vključijo module o spoštovanju živali in ozaveščanju o speciesizmu.

Nenasilna prehranska kultura – odprava ribolova in zaprtje klavnic

Največ živali na svetu ubijemo za hrano: približno 64 milijard kopenskih živali vsako leto konča v klavnicah in približno 1000 milijard morskih živali umre od zadušitve v ribiških mrežah. V industriji jajc so samčki živi zmleti ali zaplinjeni, medtem ko so krave v mlečni industriji po dnevu ločene od mladičev, ko jim upade produkcija mleka in postanejo manj dobičkonosne, pa končajo v klavnicah. Toda večina ljudi verjame, da je narobe ubijati živali, v kolikor to ni neizogibno, in obstoj milijonov vegank_ov kaže, da take prakse niso potrebne. Nasilje je tudi v nasprotju s splošno sprejetimi moralnimi načeli, a kljub temu se ga v klavnicah dopušča.

Skrajni čas je, da se naše družbe odvrnejo od ribolova in reje žvali za hrano ter se obrnejo k nenasilni, rastlinski prehranski kulturi. Slednja pa ne le spoštuje življenja živali, marveč je tudi bolj prijazna do okolja in porablja manj virov.

Etično raziskovanje – živali niso znanstveni pripomočki

Vsi se zavedamo nepravičnosti 'zakona močnejšega' ter da ne bi smeli izkoriščati šibkosti drugih z namenom izkoriščanja in izpostavljanja nasilju. Kljub temu so živali temu izpostavljene med poskusih, s katerimi se preizkuša detergente, zdravila in celo orožja. V bazičnih raziskavah se na živalih eksperimentira le z namenom potešitve radovednosti znanstvenic_kov. Takšno ravnanje bi bilo povsem nesprejemljivo, če bi bile žrtve ljudje. Če skušamo pogledati skozi oči živali, ki se jih zlorablja v te namene, spoznamo, da so te prakse enako nesprejemljive, ko so žrtve bitja drugih vrst. Za vsako_ega raziskovalko_ca bi bilo nesprejemljivo, če bi sam_a postal_a predmet poskusov inteligentnejših bitij.

Zahtevamo, da se živali neha uporabljati kot 'znanstvene pripomočke' v laboratorijih ter da se javna sredstva, namenjena raziskovanju, ki ne vključuje živali, bistveno povišajo.

Spoštovanje posameznika – živali niso “naravni viri”

Zaradi speciesizma smo bile_i včasih prepričane_i, da ni nič narobe s tem, da industrije svoje odpadke odplavljajo v jezera ter povzročajo škodo živalim, ki v njih živijo, v kolikor to ne uniči ekosistema in ne povzroči izumrtja živalske vrste. Kljub temu pa živali niso niti temelj ekosistema niti 'naravni viri', temveč imajo, enako kot ljudje, osebni interes, da se izogibajo bolečini ter da bivajo v okolju, ki jim omogoča, da živijo skladno s svojimi potrebami. So torej posamezniki, katerih resnične interese je treba upoštevati, četudi ne pripadajo ogroženim vrstam.

Ljudje niso edina zavedajoča se, čuteča bitja na Zemlji. Ne smemo torej več prezirati interesov 'prostoživečih živali' in prizadevati si moramo za družbo, ki bo skrbela za naš planet tako da bo to v najboljšem interesu vseh njegovih zavedajočih se prebivalcev.

Zahtevamo, da se pri vsaki odločitvi, ki zadeva okolje, upošteva tudi interese živali, še zlasti njihov interes za življenje in dobrobit v njihovem habitatu.